Beer Catcher
Vse o pivu
Zgodovina
Pivo je eno izmed najstarejših alkoholnih pijač na svetu. Zgodovina piva sega v antično Egiptovo, kjer so pivo izdelovali iz koruze in proizvajali v obliki kruha. Pivo se je pozneje razširilo tudi po drugih civilizacijah, kot sta bila Mezopotamija in starejši del starodavnega Egipta. Tam so pivo proizvajali iz slada in hmelja, kar je dalo pivu bolj alkoholno moč in okus.
V srednjem veku se je pivo proizvajalo v Evropi. Pivo se je začelo proizvajati v večjih količinah in tudi komercialno prodajati. V 16. stoletju se je pojavilo pivo iz slada in hmelja, ki se je imenovalo pilsner. Pilsner se je razširil po Evropi in postal eno izmed najpogosteje proizvajanih vrst piva.
V 19. stoletju se je pivo razširilo tudi v ZDA. Tam so pivovarji začeli proizvajati lager, ki se je hitro razširil po državi. Pivo se je začelo proizvajati v večjih količinah in komercialno prodajati.
V 20. stoletju se je pojavilo več vrst piva, kot so ale, stout in IPA. Pivo se je začelo proizvajati tudi v drugih državah po svetu. Danes je pivo priljubljena pijača po vsem svetu, z veliko različnimi vrstami in okusi, ki so na voljo.
Sestavine piva: voda, žita, kvas in hmelj
- Voda je po deležu največja sestavina piva. Temu primeren je tudi vpliv kakovosti vode na končni
izdelek. Odvisno od tega, ali je voda trda ali mehka, se odraža primernost za določeno vrsto piva. - Žita vsebujejo ogljikov hidrat škrob, ki hidrolizira v sladkorje. Iz teh kvasovke izdelajo alkohol in ogljikov dioksid, ki sta poleg arom tipični sestavi piva.
Osnovna surovina za pripravo slada v pivovarstvu je ječmen, pogosto pa ječmenovemu sladu dodajajo še slad pripravljen iz pšenice, koruze, riža ali prosa. Hidroliza škroba poteka med nakaljevanjem očiščenega žita. Glede na vrsto piva sladarne pripravljajo svetli slad (suši se pri temperaturi do 70 ºC), temni slad (105 ºC), svetli in temni karamelni slad (120 oz. 170 ºC) in praženi slad (210 ºC). Temna piva pripravljajo torej iz slada, ki je bil sušen ali celo pražen pri visokih temperaturah. - Hmelj je začimba piva, ki mu daje prijeten grenak okus, hkrati pa z antibiotičnimi lastnostmi povečuje obstojnost piva. Še vedno pa obstajajo specialna piva, kjer namesto hmelja uporabljajo druge vrste zelišč oz. začimb.
- Kvas oz. kvasovke rodu Saccharomyces skrbijo za alkoholno vrenje – fermentacijo piva, med katero iz sladkorjev nastaja alkohol in ogljikov dioksid. Glede na vrsto piva uporabljajo pivovarne različne rodove kvasovk.
- Bistrila se uporabljajo med kondicioniranjem piva za stabilizacijo tekočine (odstranitev motnih delcev). Pivovarstvo uporablja razne silika gele in nekatere sintetične snovi.
O vrstah piva:
Obstaja veliko različnih vrst piva, vendar pa so najpogostejše:
Lager: Lager je najpogostejša vrsta piva, ki jo lahko najdemo po vsem svetu. Proizvaja se iz slada, vode in hmelja. Glavni proces pri njegovi proizvodnji je fermentacija, ki poteka v prisotnosti kvasovk. Lager fermentiramo pri nizkih temperaturah med 8-12°C. Hranimo ga v hladilniku, da se ohladi. Ta proces daje pivu svež in osvežilen okus.
Ale: Ale je vrsta piva, ki jo pridelujemo iz slada, vode in hmelja. Glavni proces pri njegovi proizvodnji je fermentacija, ki poteka v prisotnosti kvasovk. Ale fermentiramo pri višjih temperaturah med 15-24°C. Ta proces daje pivu bolj izrazit okus in vonj.
Pilsner: Pilsner je vrsta lagerja, ki jo prvotno izdelujejo v Češki. Proizvaja se iz slada, vode in hmelja. Glavni proces pri njegovi proizvodnji je fermentacija, ki poteka v prisotnosti kvasovk. Pilsner fermentiramo pri nizkih temperaturah med 8-12°C. Hranimo ga v hladilniku, da se ohladi. Ta proces daje pivu svež in hladen okus z izrazitim hmeljnim okusom.
Stout: Stout je temna vrsta piva, ki jo pridobivamo z dodajanjem rjavega slada. Proizvaja se iz slada, vode, hmelja in rjavega slada. Glavni proces pri njegovi proizvodnji je fermentacija, ki poteka v prisotnosti kvasovk. Stout fermentiramo pri višjih temperaturah med 15-24°C. Ta proces daje pivu izrazit okus po kavi in čokoladi.
IPA (India Pale Ale): IPA je vrsta piva, ki jo karakterizira visoka vsebnost hmelja. Proizvaja se iz slada, vode in hmelja. Glavni proces pri njegovi proizvodnji je fermentacija, ki poteka v prisotnosti kvasovk. IPA fermentiramo pri višjih temperaturah med 15-24°C. Ta proces daje pivu močan hmeljni okus in vonj.
Skladiščenje in serviranje piva
Pivo je občutljivo na svetlobo in toploto, po godu pa mu niso niti velike temperaturne spremembe. Zato ga je treba hraniti v temnem in hladnem prostoru (do 10 ºC). Pravilo je, da je pivo užitno, dokler je bistro. Posebna piva pa imajo seveda tudi posebne zahteve za skladiščenje.
Na svetu prodajo največ točenega piva, ki se skladišči v kovinskih, ponekod tudi lesnih sodih. Pivo zapusti sod s pomočjo potisnega plina, ki je običajno ogljikov dioksid ali mešanica tega z dušikom.
Pivo običajno strežemo v steklenih kozarcih, ponekod pa je običaj tudi v glinenih, porcelanastih ali pločevinastih vrčkih. Oblika kozarcev – vrčev se spreminja in je vezana na kulturo. Vsaj pri nas vrči iz debelega stekla izumirajo, bolj zaželeni so kozarci na pecljih in visoki kozarci. Na kakovost piva pa vpliva tudi pravilen način točenja v kozarec. Temperatura serviranja piva je odvisna od vrste piva in
kulture oz. zahtev pivcev. Načeloma velja, da so bolj hladna piva bolj osvežilna, toplejša pa razkrivajo več okusa. Minimalna temperatura serviranja svetlih lager piv naj bi bila 7 ºC, pšeničnih in temnih lager piv 8–9 ºC, za britanska piva tipa ale, stout in belgijska piva pa je idealna temperatura med 12 in 15 ºC. Pitje premrzlih piv, kot je pogosto običaj v naših krajih, povzroči izgubljanje občutka za okus.
Vpliv piva na zdravje
Pivo je alkoholna pijača, zaradi česar je lahko ob njegovi zlorabi povzročitelj jetrnih obolenj in alkoholizma. Ni zanemariti niti dejstva, da ima alkohol zelo veliko energetsko vrednost, kar lahko povzroča debelost – pivski trebuh.
Zmerno uživanje piva lahko sicer po nekaterih raziskavah zmanjšuje možnost srčnih obolenj, infarkta in celo rakavih obolenj. Na splošno velja, da je pivo bogato predvsem z vitamini B kompleksa, številnimi makro in mikro minerali, v
nefiltriranem pivu pa je tudi še kar nekaj beljakovin. Prav zaradi prisotnosti omenjenih hranil pivu pogosto pravijo tudi ‘tekoči kruh’. Največjo prehransko vrednost imajo predvsem nefiltrirana, to so običajno sveža piva, ki jih dobimo v manjših pivovarnah. Največ hranilnih snovi je namreč ravno v motni fazi, ki jo med filtriranjem odstranijo. Z vidika sladkorne bolezni je treba opozoriti, da ima pivo visok glikemični indeks. Kljub vsem pozitivnim lastnostim te izjemno priljubljene pijače pa velja – kot povsod drugje – zmernost.
